PLESEN NASTANE, KO JE VLAGA V STANOVANJU PREVISOKA

Plesen-na-steni

Plesen v stanovanju je v prvi vrsti zelo strupena za naše zdravje, še posebej za mlajše populacije in ljudi z kroničnimi obolenji dihal. Plesen je vzrok za nastanek bolezni zgornjih dihalnih poti, kot so vnetje nosne sluznic in sinusov ter raznih oblik astme. Tveganost za obolenje je tesno povezana z časovno izpostavljenostjo takšnemu bivalnemu okolju, kar pomeni, da dlje časa boste izpostavljeni, več možnosti imate za obolenja. Raziskave so pokazale, da imajo otroci, ki so izpostavljeni okolju, v katerem je plesen 1,5 do 2,2 krat večje tveganje za nastanek bolezenskega stanja kot otroci, ki niso izpostavljeni plesni, zato jo je priporočljivo odpraviti, kar se le da hitro.

V boju proti plesni se je zelo dobro izkazal lokalni rekuperator Mitsubishi Electric VL-50SR2-E. Ta lokalni rekuperator nam prezračuje stanovanje in s tem onemogoča razvoj plesni.
Plesen na stenah predstavlja zelo estetsko moteč dejavnik, katerega si nihče ne želi.
In zakaj plesen na stenah sploh nastane? Plesen nastane, ko je vlaga v stanovanju previsoka. Ta vlaga se nato odlaga na najhladnejših mestih, kot so stekla na oknih in zunanjih stenah, še posebej na vogalih, ki so najhladnejši. To se zgodi zaradi fizikalnega pojava, ki se imenuje kondenzacija.

KAKO ODSTRANITI PLESEN NA STENI?

Vlaga-v-stanovanju

Najbolje je, da plesen na steni odstranjujemo z krpo in vodo, kar je tudi najmanj škodljivo. Krpo pomočimo v vodo in jo zmerno ožamemo, nato pa plesen na steni brišemo tako dolgo, da jo odstranimo. V kolikor ugotovimo, da z brisanjem nismo očistili vse plesni, je potrebno počakati, da se stena dobro posuši. Nato na mestih, kjer je plesen ostala dobro zdrgniti površino z žičnato ščetko ali lopatico in plesen postrgati iz stene. Pomembno je, da odstranimo plesen čim bolj globoko v steno. To sicer pomeni, da bo potrebno steno poravnati in na novo pobeliti, a le na tak način bomo plesen temeljito odstranili.
Plesen na steni lahko odstranjujemo tudi z namenskimi čistilnimi sredstvi za odstranjevanje plesni, ki so v prodaji. Le ta so zelo strupena in imajo kratkotrajni učinek ter ne odstranijo vzroka za nastanek, ampak samo posledico.
Ko smo plesen na eden ali drugi način odstranili, smo odstranili le posledico in ne vzroka za nastanek. Zato se moramo odstranjevanja plesni lotiti kompleksno, kar pomeni, da moramo najprej poiskati vzroke za njen nastanek in jih odpraviti. Na tak način bomo preprečili, da bi se plesen razvijala naprej in nam grenila življenje in zdravje. To pomeni, da moramo v stanovanju zagotoviti primerno vlažnost, da bo to zadnja sanacija plesni, ki smo je bili deležni.

POTREBUJETE NASVET STROKOVNJAKA?

KAKŠNA JE IDEALNA VLAŽNOST ZRAKA V STANOVANJU?

idealna-vlažnost-zraka-v-stanovanju

V 95 % je za nastanek plesni kriva previsoka vlaga v stanovanju. In kakšna bi naj sploh bila vlaga? Idealna vlažnost zraka v stanovanju je med 35 % in 50 %. Vse, kar je več, je lahko korak bližje k nastanku plesni, česar si pa ne želi nihče. Kot smo že omenili, se odvečna vlaga odlaga na najhladnejših delih sten, steklih okenskih kril in drugih hladnih materialih zaradi kondenzacije. Bolj strokovno povedano, se vlaga odlaga na vseh materialih, ki imajo temperaturo pod točko rosišča v danem trenutku.
Za primer: v prostoru, v katerem je zrak ogret na 23 stopinj in ima zrak 70 % vlažnost, se bo vlaga odlagala na vseh materialih, hladnejših od 17,2 stopinj. Najbolj očitno to opazimo v pomladnih, zimskih in jesenskih mesecih, kadar pade zunanja temperatura pod 5 stopinj celzija. Ta hladen zunanji zrak nam ohlaja zunanje stene in okna in ko jih dovolj ohladi, to opazimo najprej kot meglico na steklih, nato kot kapljice. V kolikor nimamo izolirane fasade objekta, se ob vlažnosti nad 60 % v vogalih lahko pojavijo vlažni madeži, saj se vogali najbolj pohladijo.
Najbolj nazorno lahko kondenzacijo razložimo na primeru, ko vzamemo iz hladilnika hladno pločevinko, ki je ohlajena na npr. 8 stopinj. V nekaj sekundah se pločevinka orosi, ker se na njej odloži vlaga iz prostora. In ravno to se dogaja na zunanjih stenah Vašega doma, le v milejši obliki. A ker gre za daljše časovno obdobje, ki je po navadi od oktobra do marca, ima plesen čas za razvoj.

KAJ JE POTREBNO STORITI, DA NE BO PLESNI?

Dejstvo je, da je veliko več težav z plesnijo in povišano vlago kot nekoč, ker se v gradnji uporabljajo skoraj neprodušno stavbno pohištvo, izolacijski materiali in navsezadnje tudi vedno dražji energenti za ogrevanje. To pomeni, da v stanovanje dobimo manj zraka in posledica je visoka vlaga. Kot smo že omenili, se optimalna vlažnost zraka giblje med 35 % in 50%.
Preprečevanje vlage v stanovanju je mogoče nekoliko ublažiti z konstantnim ogrevanjem na minimalno 22 stopinj in ročnim prezračevanjem. To pomeni striktno prezračevanje, minimalno vsaki 2 uri, kar povzroča precejšnje izgube pri ogrevanju, in od stanovalcev zahteva precejšnjo doslednost pri prezračevanju. Potrebno je vedeti, da vlaga v stanovanju narašča iz več razlogov. To je z dihanjem, kuhanjem, pranjem in sušenjem perila, tuširanjem in ostanki vlage, predvsem k kopalnici. Tudi veliko števil rož pripomore, da se vlaga v stanovanju zviša. Ko ugotovimo, kaj vse nam pripomore k višanju vlage, lažje razumemo, da je to vlago potrebno odvajati iz stanovanja.
Največkrat prezračevanje z odpiranjem oken ne zadošča, saj je dotok vlage večji kot odvod. In še nekaj. Zunanji zrak je pozimi oziroma ob hladnejših dneh precej bolj suh kot notranji zrak pri 23 stopinjah in npr. 60 % vlažnosti. Zato z prezračevanjem dobivamo ne le bolj čist in svež zrak, ampak iz stanovanja odvajamo odvečno vlago. In kot smo že ugotovili, po navadi ročno prezračevanje ne zadošča, zato so razvili naprave za prezračevanje. Te lahko v grobem delimo na centralne naprave za prezračevanje in lokalne naprave za prezračevanje.
Zelo pomemben dejavnik pri uravnavanju vlažnosti je kontinuirano prezračevanje, kar pomeni, da ves čas dovajamo svež zunanji zrak. To bi sicer pomenilo ob hladnih dneh precejšnje toplotne izgube, zato imajo prezračevalne naprave rekuperacijo toplote. Z konstantnim prezračevanjem se znižuje povprečna vlaga. To ne pomeni le vlago v zraku, ampak vseh ostalih materialih, kot so pohištvo, stene, tla, oblačila ipd.
V boj proti plesni na steni lahko torej gremo na dva načina. Ali z rednim ročnim prezračevanjem ali z vgradnjo centralnega ali lokalnega prezračevanja. Samo na tak način boste poskrbeli za manj vlage v prostorih. Konstantno boste dovajali svež zunanji zrak in odvajali iztrošen zrak, nasičen z ogljikovim dioksidom in drugimi strupi iz notranjosti objekta.

Da se ne boste več rabili ukvarjati s tem, kako se znebiti plesni, si pravočasno uredite primeren sistem prezračevanja. Gre tudi za vaše zdravje.

certifikat omisli.si

KONTAKTNI OBRAZEC